Laserski daljinomer je aktivna tehnologija daljinskega zaznavanja, ki meri razdaljo med senzorjem in ciljem prek laserske svetlobe, ki jo oddaja senzor (lidar). Glede na različne cilje odkrivanja lahko tehnologijo razdelimo na dve vrsti: zaznavanje iz zraka in zaznavanje tal. Laser od zraka je zasnovan za merjenje fizikalnih in kemijskih lastnosti ozračja z oddajanjem laserskih žarkov v zrak in sprejemanjem odmevov, ki jih odbijajo suspendirani delci v zraku. Glavni namen laserskega merjenja razdalje je pridobiti površinske informacije, kot so geologija, topografija, oblika zemljišča in stanje rabe zemljišč. Glede na klasifikacijo platforme za nalaganje senzorjev lahko lasersko doseg razdelimo v štiri kategorije: satelitsko nalaganje (satelitsko nalaganje), nalaganje letala (nalaganje letala), vozilo (vozilo) in določanje položaja (merjenje s fiksno točko).
Tehnologija laserskega merjenja se je začela v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in je bila pomemben del elektronske oddaljene opreme od sedemdesetih do osemdesetih let prejšnjega stoletja. Lidar (zaznavanje in merjenje svetlobe) se običajno nanaša na tehnologijo za merjenje zračnega tlaka v zraku. V kitajskih izrazih se namesto Lidar običajno uporablja Lidar. Od sedemdesetih let prejšnjega stoletja so številne agencije v ZDA, vključno z Air China, Nacionalno upravo za aeronavtiko in vesolje ZDA, Nacionalno upravo za oceane in atmosfero ZDA in Meteorološko upravo ZDA, začele razvijati laserje. za oceanske in topografske raziskave. Radarski senzor. V Evropi so se raziskave z laserskim merjenjem začele skoraj istočasno kot ZDA. Za razliko od ZDA so zavzeti za razvoj satelitskih platformnih radarskih sistemov z laserskim odmikom, več pozornosti namenjajo razvoju in raziskavam zračnih platform in njihovih podpornih lidarskih sistemov in so dosegli precejšen uspeh.
V devetdesetih letih so se z razvojem tehnologije globalnega sistema za določanje položaja in prenosnih računalniških sistemov močno izboljšali stabilnost in natančnost lidarskih sistemov, ki so se začeli postopoma uporabljati v Evropi. Evropa se odpira.
V primerjavi z drugimi tehnologijami daljinskega zaznavanja so raziskave lidarja zelo novo področje. Raziskave o izboljšanju natančnosti in kakovosti lidarskih podatkov in obogatitvi aplikacijske tehnologije lidarskih podatkov so precej aktivne. Za razliko od slikovne tehnologije daljinskega zaznavanja lahko sistem lidar hitro pridobi tridimenzionalne geografske koordinatne podatke o površini tal in ustreznih zemeljskih objektih (drevesa, zgradbe, talna površina itd.). ), njegove 3D značilnosti ustrezajo glavnim raziskovalnim potrebam današnje digitalne zemlje'
Z nenehnim izboljševanjem lidarskih senzorjev, postopnim povečevanjem gostote zemeljskih vzorčevalnih mest in povečevanjem števila obnovljivih valov enega samega laserja bodo lidarski podatki zagotavljali obilnejše informacije o površini in značilnostih tal. S filtriranjem, interpoliranjem, razvrščanjem in segmentiranjem tridimenzionalnega površinskega nabora, ki ga zbira lidar, je mogoče dobiti različne visoko natančne tridimenzionalne digitalne površinske modele, površinske značilnosti pa je mogoče razvrstiti in prepoznati, da dosežemo tridimenzionalne površinske značilnosti, kot so kot drevesa in zgradbe. Digitalna rekonstrukcija lahko celo oblikuje tridimenzionalne modele gozdov in mest za gradnjo navidezne resničnosti. Podrobnejša analiza značilnosti tal, ki temelji na navidezni resničnosti, lahko oceni parametre gozdnih zemljišč in posameznih rastlin, da se uresniči dobro upravljanje gozdnih kmetov; lahko simulira in analizira urbano načrtovanje, urbano okolje in urbano klimo ter uresničuje oceno in nadzor onesnaženosti zvoka, svetlobe in okolja.
